Ali ste vedeli, da ohranjanje čistega doma ne pomeni, da ga očistimo vseh potencialno škodljivih mikroorganizmov, ki jih ljudje in živali nenehno odvajamo v okolje, in mikroorganizmov iz hrane, ki jo pripravljamo? Ti mikroorganizmi so nevidni, zato se jih ne morete znebiti s čiščenjem. Učinkovit način za zaščito vašega doma pred škodljivimi mikroorganizmi so dobre higienske navade v ključnih trenutkih, ko se ti najverjetneje širijo.  To imenujemo»ciljna higiena«.

Kaj je ciljna higiena in zakaj jo potrebujemo?

Uvedba prakse ciljne higiene v vaš dom je najboljši način za brezskrbnost glede zaščite vas in vaše družine pred nalezljivimi boleznimi.

 

 

Ciljna higiena omogoča boljšo zaščito pred škodljivimi mikroorganizmi, hkrati pa ohranja izpostavljenost koristnim mikroorganizmom, ki jih potrebujemo za izgradnjo zdravega mikrobioma v črevesju, dihalih in ustih ter na koži, kar zmanjšuje tveganje za nastanek alergij in drugih vrst bolezni. 

Ključno pri ciljni higieni je, da se osredotoča na prekinitev verige okužb. To se bistveno razlikuje od tradicionalnega stališča, da higiena pomeni odstranjevanje umazanije, kjer se škodljivi mikroorganizmi večinomanahajajo. V resnici so vir škodljivih mikroorganizmov predvsem druge osebe, onesnažena hrana in voda ter domače živali.

Prekinite verigo okužb, da preprečite širjenje škodljivih mikroorganizmov

Škodljivi mikroorganizmi vstopijo v dom predvsem prek oseb ali hišnih ljubljenčkov, onesnažene hrane ali vode. Nenehno se izločajo in nato širijo skozi nosilce, kot so roke, stranišča, krpe itd. S temi mikroorganizmi se lahko okužimo tako, da se na primer dotaknemo okužene površine in nato še ust, nosu ali oči ali prek uživanja hrane, ki ji prijemamo z onesnaženimi rokami. To imenujemo »veriga okužb«. Vse povezave v verigi morajo biti vzpostavljene, da se okužba lahko širi. Če prekinemo katero izmed povezav v verigi, se okužba ne more širiti.

Doma je treba uporabljati higienske prakse za preprečitev nenehnega širjenja škodljivih mikroorganizmov, s čimer se prekine ta veriga okužb.

Obstaja nekaj vrst mikroorganizmov, ki so znani kot potencialno škodljivi (npr. nekatere črevesne bakterije), ki lahko rastejo in se razmnožujejo s tvorbo stalnih zbiralnikov na mestih, kjer se zbira stoječa voda, kot so umivalniki/kadi/prhe ter v krpah in gobicah za mokro čiščenje. Ti običajno niso škodljivi, vendar lahko predstavljajo tveganje za ljudi s slabšo odpornostjo na okužbe.

Kdaj je treba izvajati ciljno higieno?

Ciljna higiena pomeni, da izvajamo higienske ukrepe ob času (trenutkih), ko se škodljivi mikroorganizmi najverjetneje širijo iz zgoraj navedenih virov. Ti trenutki vključujejo:

  1. Ravnanje s hrano
  2. Uživanje hrane z rokami
  3. Uporaba stranišča ali menjavanje plenice
  4. Kašljanje, kihanje in odstranjevanje sluzi iz nosa
  5. Dotikanje površin, ki se jih pogosto dotikajo drugi
  6. Rokovanje z umazanimi oblačili in gospodinjskim perilom ter njihovo pranje
  7. Skrb za domače živali
  8. Ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje
  9. Skrb za okuženega člana družine.

V teh devetih trenutkih se morajo higienski ukrepi, kot so umivanje rok, čiščenje površin itd., osredotočiti na kritične površine (imenovane kritične kontrolne točke), kjer se najverjetneje širijo škodljivi mikroorganizmi. V vseh teh devetih trenutkih tveganja so roke kritična kontrolna točka, vendar so tudi površine, ki so v stiku z živili, in krpe za čiščenje v številnih situacijah ključna kontrolna točka. Škodljivi mikroorganizmi se lahko širijo tudi prek oblačil in gospodinjskega perila, kadi, tušev in umivalnikov, občasno pa tudi prek tal in pohištva.

Pomembno je zavedanje, da medtem ko lahko z ohranjanjem čistosti doma z dnevnimi ali tedenskimi rutinami čiščenja preprečimo širjenje okužb, s tem relativno malo prispevamo k zaščiti pred izpostavljenostjo škodljivim mikroorganizmom v primerjavi s higienskimi praksami, ki se izvajajo v ključnih trenutkih tveganja.

Kako prekiniti verigo okužb?

Namen higienske prakse je zmanjšati število škodljivih mikroorganizmov na rokah, površinah in tkaninah na raven, ki ni škodljiva za zdravje. To lahko storite tako, da:

  1. Odstranite mikroorganizme s površin – z uporabo čistilnih sredstev (npr. detergenta ali mila) in čistilnih pripomočkov z vodo. Izpiranje pod čisto tekočo vodo je pomemben korak v tem postopku
  2. Inaktivacija mikroorganizmov na površinah na mestu samem – z uporabo izdelkov/postopkov, npr. toplote (npr. z uporabo višje temperature za pranje perila), razkužil, sredstev za dezinfekcijo rok.

V mnogih ali v večini situacij čiščenje – ki mu sledi izpiranje in sušenje – zadostuje za preprečevanje širjenja okužb. V nekaterih situacijahje morda potrebno čiščenje, ki mu sledi dezinfekcija, npr. uporaba sredstev za dezinfekcijo rok, če nimamo dostopa do mila in vode, ali čiščenje površin, ki jih ni mogoče učinkovito sprati.

Higiena rok je najpomembnejša higienska praksa in je osrednji del higienske prakse v vseh 9 zgoraj opisanih trenutkih tveganj.

Če želite zagotoviti higiensko čiste roke, jih vedno temeljito zdrgnite z milom in vodo, dobro sperite pod čisto tekočo vodo in nato posušite. Na mokre roke se mikroorganizmi primejo hitreje kot na suhe roke. Če nimate dostopa do tekoče vode in brisače, uporabite sredstvo za dezinfekcijo rok.

Ciljna higiena je osnova za trajnostno higieno, saj preprečuje prekomerno uporabo čistilnih sredstev. Zagotavlja tudi preudarno uporabo razkužil za preprečitev tveganj, povezanih z razvojem odpornosti na antibiotike.

Več o ciljni higieni preberite na strani Mednarodnega znanstvenega foruma (IFH).

Soavtorica tega članka je profesorica Sally Bloomfield, ki je predsednica in članica znanstvenega svetovalnega odbora Mednarodnega znanstvenega foruma (IFH) ter častna profesorica na Londonski šoli higiene in tropske medicine. Profesorica Bloomfield je priznana strokovnjakinja za domačo higieno z več kot tridesetletnimi izkušnjami na področju raziskovanja in izobraževanja v zvezi s higieno. 

Mednarodni znanstveni forum (IFH) je bil ustanovljen leta 1997 za razvoj in spodbujanje higiene doma in pri vsakodnevnih navadah na osnovi zanesljivih znanstvenih načel.